nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Möderndorfer (ob pomoči dramaturginje Kosi) stavi pač večino konjev na tipizacijo in karikaturo, zato je igralske akterje nemara najbolj prav tudi obravnavati v tem slogu, kot tipe.
Tako gledamo pred sabo enega poženščenega predstavnika močnejšega spola v roza-vijoličnih barvnih kombinacijah in gracilno stisnjenih nog pri sedenju (»notranja emocija« Tiča, ki je najbolj izraziti punctum predstave, zahaja v komično feminiziranost z obrazom in telesom, čeprav v tem ni ves čas izenačen); enega rdečeličnega, ki ljubi vse odtenke zelene barve in lovske trofeje, a pogreša vsakršen okus (komiško trpežni); eno ženičko dvomljive »umnosti«, a dobro naučenega obnašanja naivke; nezadoščeno lastnico penziona, ki oddaja sobe, z nagnjenjem v razkazovanje lastne uvenelosti ali dominantno korakajočo služkinjo v črnem usnjenem krilu in z eastwoodovsko cigareto v ustih.
Ob zatikajočih prvih dveh dejanjih in nenadni pospešitvi v sklepnem delu marsikdo uživa, kdo drug pa zaradi
mučnega in nelagodnega počutja ob duhamornosti komedijske vrtoglavosti tudi krepeni.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani