nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Medle ugovore kandidatk, ki niti v ključni fazi pristopnega procesa - in potem ko so dobršen del nacionalnih zakonodaj že prilagodile evropskemu pravnemu redu - ne vedo, kakšna pravila igre bodo veljala v razširjeni skupnosti, so v Bruslju vselej zviška zavračali s tezo, da se unija ne pridružuje njim, temveč obratno.
Še v času predsedovanja Portugalske, torej do letošnjega julija, so na seznam ključnih reform vpisali tri teme, ob katerih se je unija spotaknila v prvem poskusu, ki se je končal junija 1997 s sklenitvijo amsterdamske pogodbe - sestava in organizacija bruseljske komisije, razširitev palete vprašanj, o katerih ministrski svet odloča z večinskim glasovanjem, ter prerazporeditev glasov, ki jih imajo članice unije v tem organu - na junijskem vrhu v Feiri pa so jim dodali še poglobljeno sodelovanje, ki skupini držav omogoča posebne projekte (kot je, denimo, uvedba evra), ne da bi morale čakati na neodločne ali nezainteresirane, ter -
naposled - revizijo 7. člena pogodbe o EU, v katerem je določen postopek uveljavljanja sankcij proti sočlanici, ki ne bi spoštovala človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vendar se je v primeru Avstrije izkazalo, da je preveč zapleten in torej neučinkovit, zato se je štirinajsterica držav raje odločila za dvostranske politične sankcije. Uvrstitve tega dodatka na dnevni red medvladne konference ni narekovala le trpka politična izkušnja z našo severno sosedo, temveč predvsem perspektivni sprejem držav z Vzhoda brez utrjenega mehanizma politične demokracije, kjer je nevarnost zdrsov ali odstopanja od deklariranih norm pravne države toliko večja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani