nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Ob retrospektivi Michelangela Antonionija, enega vidnejših italijanskih režiserjev, ki se bo v dvorani Slovenske kinoteke zavlekla še daleč v oktober, bi bilo - predvsem o njegovih največjih filmih - mogoče pisati na dolgo in široko. Vrhunci njegovega opusa so priljubljena kritiško-analitična roba, posveča se jim ogromno prostora, zato ga (morda z izjemo Rossellinija) zlahka štejemo za najbolj analiziranega italijanskega avtorja
Kar ne preseneča; režiser, ki je konec petdesetih izpeljal enega radikalnejših posegov v filmsko govorico, je analitike zanimal zaradi spiritualnega, dvoumnega, notranjega.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani