nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Ob avtorju besedila iz mlajše generacije slovenskih pripovednikov so v gledališču pritegnili k sodelovanju pri tej ambiciozno zastavljeni krstni uprizoritvi še nekaj uveljavljenih umetnikov iz mlajše generacije: režiserja, avtorico likovne podobe lutk in prizorišč ter avtorja glasbe (ki je zelo svobodno in raznovrstno variiral znano melodijo Kekčeve pesmi).
Ustvarjalci so razvijali temeljno dramsko napetost v razmerju med prebivalci podalpskih vasic in dolin (oziroma njihovimi otroki) ter v surove gorske razmere pregnanimi (ali umaknjenimi), čudaškimi bajeslovnimi bitji, kot so Pehta, Bedanec, vila Škrlatica in Prisank. Kekčeva posebnost in umetniške ubeseditve vredno junaštvo izvira iz njegove sposobnosti, da zmore s prvinskim pogumom, radoživostjo in naravno bistroumnostjo prostodušno premagati strah in se z odisejevsko premetenostjo uspešno upreti zlim silam v tem skrivnostnem in nevarnem okolju ter ob tem spretno izkoristiti v svoj prid celo čudežne sile in čarobne
pripomočke tega odmaknjenega in skrivnostnega sveta (zdravilno rožo, čarobno piščalko ipd.).
Uprizoritev, v kateri so izvajalci spretno oživljali simpatične majhne lesene marionete in javajke, veliko in okorno od zadaj vodeno lutko Prisanka, strašljivo masko Bedanca, na blago narisane ali projicirane podobe krhke Srnice in ob tem hipoma spreminjali še prizorišča ter se poigravali z uporabljenimi materiali, je ustrezno sledila dvodelnosti sveta in s poudarjeno navpičnico (od nizke Kekčeve domačije do čarobno osvetljenih vršacev v ozadju) nakazovala uspešno razrešitev.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani