nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
O, ko bi vsaj ta razumel, če že ona ni hotela niti slišati, da samo en ključ odpira omarico, v kateri hranijo copate štirje sošolci; da torej ni copat, če ni ključa, in da ključa ne more biti, ker je odgovorni zanj že zdavnaj odšel domov. Ko pa se tudi učiteljev pogled srepo zapiči v prepovedano obutev in ga pospremijo še ostre besede o neupoštevanju pravil, o uničevanju poda, o prahu, o delu, ki da ga po nepotrebnem nalagajo prezaposlenim snažilkam ...
V okregani in osramočeni otroški glavi se začno neusmiljeno tepsti misli slabe vesti: ali bi bil res moral po hladnih tleh v tankih nogavicah, pred čemer so ga svarile zgodbice o trganju v nogah, še vedno pa je bil tako živ tudi tisti neprijetni, negotovi občutek mokrega iz stranišča, ko je le v nogavico obuta noga stopila v nevidno lužo in so jo potem strašile slutnje virusnih bradavic; ali pa naj bi podplati nasprotno še naprej vztrajali globoko v čevljih, čemur je nasprotovala šolarska
poslušnost in ubogljivost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani