nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Kralja Leara so češki gostje odigrali v skladu z znamenito ugotovitvijo, da gre predvsem za starejši in z drugimi besedami povedan Beckettov Konec igre; tako po začetni predstavitvi vpletenih karakterjev, ki se dogaja s konjskimi dirkami v ozadju, postopno sledimo neizogibni in dosledni redukciji dramskih oseb, njihovi poti na obrobje, tako proti mejnim stanjem, norosti, negibnosti, pa tudi na socialno dno, med klošarje in v psihiatrične ustanove.
Iz bleščave dvora in aristokratskih kostumov se selimo na postopno vse bolj bedna sodobna urbana prizorišča, v sobice, bunkerje in zaklonišča, kleti in na železniške postaje, ki dosledno priklicujejo brezdomovinskost in brezdomnost dramskih oseb, kažejo njihovo begunsko usodo, ki jo sproži vojna za ostanke Learovega kraljestva.
Smo v času, ko imajo vsi na voljo same same slabe možnosti; izbira nujno vodi v konec, uničenje, propad, ki smo mu priče tudi pri drugi, negativni, stlačeni drugi strani, ki jo vse
bolj razžira nebrzdana in z ničimer omejena agresija, postopno razpadanje medčloveških odnosov, zavezništev, vsega.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani