nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Rezultat je kaotična in idejno razpršena podoba uprizoritve, v kateri so izgubljeni izvirni politični nastavki tragedije, nekaj prizorov (kot npr. Lodovicina smrt, Pietrov revolucionarni zagon, ponovna vzpostavitev oblasti v Florenci, konec itn.) je uprizorjenih na hitrico in z naivnim, pravljičnim prostodušjem, ironična razdalja pa se počasi izprazni in ne preskoči niti v absurdistično grotesko niti v zaostreno dramsko risbo.
Kljub temu so v igri tudi ambientalno slikovite (pri tem je režiji v pomoč zvočna kulisa Draga) in značilne »horvatovske« rešitve (kot npr. karikature redovnic, dialog med Caterino in Lorenzovo materjo v izvedbi ali poziranje) ter produktivni idejni nastavki (vsak individualizem se izkaže kot nesmiseln, osnovno stanje sveta je estetizirajoča ravnodušnost), čeprav izpeljani neodločno in mimogrede.
Estetizirajoča ravnodušnost
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani