nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Kot del nekdanje Jugoslavije je bila lep primer posledic, ki sledijo neprilagoditvi narodnega gospodarstva spremenjenim okoliščinam na svetovnem trgu - tj. podražitvi nafte in njenih derivatov. Med je namreč naša stagflacijska kriza, s katero se je končalo obdobje prejšnje tehno-ekonomske paradigme, zamenjala več oblik: začela se je s hitro rastjo deviznega dolga (po podatkih za celotno Jugoslavijo je s 5,4 milijarde dolarjev leta 1975 narasel na 21,1 milijarde v letu 1981), nadaljevala s pomanjkanjem različnih dobrin na našem trgu (od 3. maja 1979 do 4. februarja 1981 so pri nas veljale omejitve vožnje pod vzdevkom »par-nepar«, med 20. oktobrom 1982 in 1. januarjem 1985 pa je veljala prodaja bencina na bone), pospešeno inflacijo (od 1980 do 1988 so se maloprodajne cene povečale za 100-krat, v letu 1989 pa še za 13-krat), upadanjem realnih plač (od 1980 do 1992 so se znižale za 31%), zmanjševanjem gospodarske dejavnosti (industrijska produkcija je od leta 1986 do 1993 upadla za 36%,
bruto domači produkt pa se je od leta 1986 do 1992 zmanjšal za 24%) in krčenjem zaposlenosti (leta 1988 je bilo na Slovenskem zaposlenih še 868 tisoč oseb, njihovo število pa je do leta 1994 upadlo za 221 tisoč ali 25%). Glavni vzrok, da je stagflacijska kriza na Slovenskem v različnih oblikah trajala kar 20 let, je bil v neustrezni ekonomski politiki, v njenem okviru pa na začetku zlasti v neustrezni politiki regulacije cen naftnih derivatov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani