nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Saj tudi (in dramatizator z njim) skozi ljudsko drastično komiko spregovori o poraznih razlikah med »bogaboječimi« besedami in dejanji, med svetlimi moralnimi načeli in vsakdanjim ravnanjem, pa naj gre za kolektivno obnašanje v podeželski skupnosti ali značajske slabosti posameznikov (ne glede na izobrazbo in socialni stan). Podeželje, v katerega navidezni »sveti mir« vdre pohujšljivo radoživa mestna lepotica, se tokrat pač ne izkaže kot idilično zatočišče ali poslednja utrdba krščanskih civilizacijskih vrednot, ampak z dvojno moralo kot odločilni pravzrok njene trpke mladostne usode sirote v in Ljubljani.
Med okoli sedemdeset nastopajočimi igralci, pevci in plesalci (izvirno glasbo, ki približuje uprizoritev ljudski spevoigri, je prispeval) moremo tu omeniti le v celostno oblikovani naslovni vlogi samovšečne in koristoljubne mestne lepotice, Bineta v vlogi prav po njeni zaslugi prebujenega moškega v sicer z alkoholom že trpno omrtvičenemu Nacetu Smuku, v vlogi
bistroumnega in povsod prisotnega vaškega hlapca, kot pošteno presenečenega, a pokončnega Micinega očeta, kot gostobesednega vaškega župnika, pa vsaj še,, Kondija, idr.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani