nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Nekako v skladu s pojavom glokalizacije je razstavljenih kar precej del, ki se še vedno »prepuščajo« svetlobi in pokrajini, vendar individualno ali ironično: v videu Hildur Jonsdottir ženska pripoveduje o svojem spiritualnem odnosu do rastlin; ob spremljavi Beethovnove Pastorale na videu vidimo umetnika, opremljenega v lovca, ki sredi jezera ustreli v svoj čoln in z njim vred počasi potone; éyvind Fahlstrüm je (bil) okupiran z natančnim izrisovanjem mentalnih zemljevidov, psihotopografij svoje in drugih dežel. Popolnoma drugačne konotacije izražajo računalniško animirani video za pesem Yoga islandske princese Björk, kjer gre za iskren poklon glasbenice svoji deželi, v besedilu pesmi poimenovani »čustvene pokrajine« (emotional landscapes), ali pa kratki filmi o nedostopnih krajih Jussija Kivija, zamaskirani v estetiko filmov z začetka dvajsetega stoletja.
Ponotranjanju narave pa so kontrastne in včasih dolgočasne postkonceptualne prakse drugih umetnikov, ki
razgaljajo vprašanja in odgovore na večplastni poti iskanja identitete (Elisabet Apelmo, fotografirana v oblekah in situacijah svoje mame, Eija-Liisa Ahtila s kratkim filmom o zgodbi neke finske družini, simultano projiciranim na tri platna), mentalitete (Esko Mînnikkü s humornimi fotografijami od civilizacije oddaljenih ljudi in pokrajin) in preteklosti - mitološke in dejanske - (Hulda Hakon z naivnimi reliefi o islandskih verovanjih) ali pa se ukvarjajo zvočno-svetlobnimi instalacijami (skupina OLO s kombijem, spremenjenim v potujoči prostor za predvajanje elektronske glasbe, Lislegaard z instalacijo, kjer zvok sproža utripajočo svetlobo) ter prostorskimi konstrukcijami znotraj in zunaj razstavnega prostora ( Svenungsson s projekti gradnje dimnikov v različnih mestih).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani