nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Res, ko se gibljemo po arhitekturni mojstrovini Lloyda Wrighta, gledamo posamezna umetniška dela vpeta v časovni lok, čutimo jih kot zaporedje človekovih poskusov, da bi zmrznil čas. Ne glede na to, če se po spirali dvigamo ali spuščamo, je učinek celote enak: srečujemo okrepenine časa, nekakšne ciste ali utrdbe ali komore komprimirane, uokvirjene večnosti, ki nas nemo in pozorno motrijo.
V galerije, muzeje in knjižnice se ponavadi napotimo, da bi našli nekaj konkretnega, monalisin nasmeh, mirojevo popkovino sanj, mallarmejevo kockarijo z naključjem, soočimo pa se z blodnjakom obilja, z nanizankami vsega ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani