nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Sladkoba njenega strupa je imela v sebi klice zasvojenosti, ki jih niso mogli zatreti še tako logični protiargumenti.
Edine argumente v prid temu jezdecu globalizacijske apokalipse sem našel v neizkoriščenih možnostih, ki jih ponuja: ne toliko možnostih, da nam posreduje zanesljive informacije o pomembnih dogodkih (»pomembnost« in »dogodke« vedno definira uredniška politika), ampak v možnostih za posredovanje osebnih vizij, ki ne iščejo alibija v pretenzijah, da so »informativne« in »objektivne«, ampak poudarjajo kot poglavitno čednost prav subjektivnost, se pravi tisto, kar po svoji naravi vsaka televizijska oddaja tudi je.
Težko bi si zamislil kaj bolj uspavalnega, kot je dokumentarna oddaja o neznanih krajih ali razvalinah gradov, ki jo spremlja monoton sintetičen glas, ki mi poskuša pojasniti, da je tisto, kar gledam, tisto, kar gledam.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani