nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Ne, televizijo sem gledal zato, ker sem tudi jaz podlegel njeni sugestivni moči, njeni sposobnosti, da povozi moje predsodke in jih tiho, vztrajno nadomešča s svojimi. Sladkoba njenega strupa je imela v sebi klice zasvojenosti, ki jih niso mogli zatreti še tako logični protiargumenti.
Edine argumente v prid temu jezdecu globalizacijske apokalipse sem našel v neizkoriščenih možnostih, ki jih ponuja: ne toliko možnostih, da nam posreduje zanesljive informacije o pomembnih dogodkih (»pomembnost« in »dogodke« vedno definira uredniška politika), ampak v možnostih za posredovanje osebnih vizij, ki ne iščejo alibija v pretenzijah, da so »informativne« in »objektivne«, ampak poudarjajo kot poglavitno čednost prav subjektivnost, se pravi tisto, kar po svoji naravi vsaka televizijska oddaja tudi je.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani