nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Nič manj v ljubezenskih pesmih. Prav ljubezen, to najbrž edino božansko stanje človeka, saj je že po svoji naravi najbliže »visoki pesmi«, je v moji poeziji tako rekoč lakmusov papir za vse, najčistejša metafora tudi za vsa temeljna eksistenčna vprašanja in stanja.
Ko sem se po »psihološkem šoku« ob svoji sedemdesetletnici strastno, v dobesednem smislu iz neke notranje nuje, zagrizel v spominsko ekspertizo vsega svojega življenja in je v treh in pol letih nastal že kar zajeten avtobiografski roman, Spomin kot zgodba, mi je bilo, kot da sem si med pisanjem fizično in psihično izpraskal dušo do živega, do krvi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani