nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
V davnih časih in nekje daleč, kakor poje pesem, sem z našimi študenti, rojenimi že onstran ekvatorja, razpravljal o slogu in se torej ustavil tudi pri vprašanju konkretnega. Literaturo sem zbiral na vseh koncih in krajih: odlomki iz S poti, Nauk o slogu, drobci iz Gilsonove Lingvistike in filozofije, največ gradiva o osnovah sloga (jasnost, preprostost, urejenost, konkretnost in predvsem iskrenost) pa sta mi dala dva vira: eden, h kateremu me je pripeljal, ko je opozoril na mojstrstvo Slomškovega pisanja in sem tako naletel na nekak uvod v slovenstvo stilistiko (1840!), medtem ko so mi bolj izčrpen vir bili The elements of style, v katerih se je E. White spominjal lekcij profesorja Strunka.
Strunk je citiral tudi pasus iz Filozofije stila Spencerja, in sicer ko ta pri poglavju o konkretnosti pokaže, kako se splošno, nedoločno, nejasno (»Proporcu, v kolikršnem so navade, običaji pa tudi zabave nekega ljudstva krute in barbarske, odgovarja strogost njihovega
kazenskega zakonika«) lahko spremeni v partikularno, živo, sočno (»Z ozirom na to, kako ljudje uživajo v boju, bikoborbah ali borbah gladiatorjev, bodo kaznovali z obešanjem, zažiganjem in natezalnico.«)
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani