nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Kar danes vem o filozofiji, sociologiji, psihologiji, vem po zaslugi vsega, kar sem v življenju resnega prebral (in to v glavnem seveda po gimnaziji); kar vem o naravoslovju, je mešanica (osnovno)šolskih spominov ter naključnih in sprotnih poljudnih čtiv ali oddaj; nedvomno mi je ostalo kaj od jezikov, literature in drugih umetnosti, vendar je zasluga gimnazije bolj dejstvo, da so me ti predmeti življenjsko usmerili, kakor pa znanje kot takšno. Še več: vprašal sem se celo, v čem je bil navsezadnje smisel tega, da sem bil prav dober do odličen dijak, in postavil domnevo, da se ne bi prav nič bolje odrezal od kakšnega komaj zadostnega sošolca, če bi naju danes postavili pred tablo in dodobra izprašali ali dali pisati kontrolno!
Malo sem se bal, da bom s takšno provokacijo v kurtoaznem kontekstu zbornika užalil svoj tedanji profesorski zbor, vendar sta mi dve tršici že javili, da se z mojim razmišljanjem strinjata.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani