nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Ni stvari, ki je ne bi znal interpretirati s pomočjo psihoanalize, in ni je take, ki si je ne bi upal interpretirati, naj je še tako trivialna.
Resno duhoviti in duhovito resni medvedek eksplozivnega in asociativnega uma je verjetno najbolj logoreksičen govorec med javnimi personami ‒ kakor da ne bi bilo dovolj težko slediti že vijuganju med sofisticiranimi interpretacijami, ki jim celo intelektualci niso v stanju slediti, če ne poznajo kompletnega Lacana, Freuda, Hegla, Nietzscheja,, Lenina, Habermasa ali Jamesona, za nameček pa še Hitchcocka, francoskega novega vala, Wagnerjevih oper, Laibacha in drugih, celo najbolj obskurnih pop- in subkulturnih pojavov, in poljudnimi, napol škandaloznimi ali vsekakor izzivalnimi izjavami o slovenski politični realnosti, razumljivimi vsakemu napol razgledanemu sitnežu.
Ta dvojnost navidez stereotipnega filozofa s sokratično brado in v razpeti srajci (na kateri kdaj manjka kakšen gumb), ki misli s svetlobno in govori z
nadzvočno hitrostjo, je razlog, da je Slavoj hvaležna tema mnogih, tudi neposvečenih.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani