nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Prvinski vizualni učinek razstave je še intenzivnejši, če v prostor vstopimo po sončnem zahodu, ko osvetljenih objektov ne moti dnevna luč in se naš pogled povsem osredotoči na Vrezčeve »relikvarije«. Slikarjev zastavek v igri pomenov, ki jih implicirajo tokrat razstavljena dela, je očitno vsaj dvojen: glede na tip slikarstva, ki ga prakticira, izstopa razmislek o vlogi in smislu produciranja abstraktnih podob, ki ne odslikavajo predmetov, ampak se osredotočajo na same sebe, na svoje ontološke razsežnosti, z vidika aktualnih debat o spreminjajočih se načinih in oblikah umetniškega izjavljanja pa ga lahko razumemo tudi kot svojevrsten poklon slikarstvu, ki so mu že tolikokrat napovedali konec, a je še vedno živo in relevantno.
Moč slike kot subjektivnega zapisa je v Vrezčevem vrednostnem sistemu res primerljiva z močjo, pripisano relikvijam, čeprav njegovo slikarstvo po konceptualni zasnovi očitno nima religioznih pretenzij.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani