nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Režiser Deflo je s to potezo ponudil novo branje sicer splošno znane Traviate; namreč bolj humano dimenzijo, v kateri se celo oče Giorgio Germont pokaže v veliko bolj čustveno odprti, sočutni in na koncu prizadeti podobi (ko skupaj s sinom kleči ob umirajoči Violetti), kar pravzaprav poudarja njeno bolezen že od začetka, manj pa njeno drugo podobo demimondke; Traviata je pač uživala življenje na bolj svoboden način, rada je imela lepo družbo in številne oboževalce, pa pri vsem tem ni imel kakšne pravice sodbe ali obtožbe, ne nazadnje je vstopil v njeno življenje (pre)pozno. To zelo sprejemljivo branje libreta in partiture se zdi v veronski predstavi prepričljivo: človek nosi s sabo svojo zgodovino in je ne more ne izbrisati ne popravljati.
Scenograf Gian- je pariški ambient znal oblikovati na preprost in hkrati efekten način: scena je sorazmerno skromna, s črno konstrukcijo v ozadju odra, ki pa je razdeljena na dve polovici in na prednji strani na po pet, torej skupaj
deset velikih oken, še najbolj podobnih velikim palačam ali salonskim delom hotela, kjer se odvijajo veliki družabni plesi in srečanja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani