nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Do konca uverture se ta scena efektno zaključi, nato pa statisti v črnih frakih »posteljo« hitro odpeljejo v zakulisje, tako da se opera lahko normalno začne. Režiser Deflo je s to potezo ponudil novo branje sicer splošno znane Traviate; namreč bolj humano dimenzijo, v kateri se celo oče Giorgio Germont pokaže v veliko bolj čustveno odprti, sočutni in na koncu prizadeti podobi (ko skupaj s sinom kleči ob umirajoči Violetti), kar pravzaprav poudarja njeno bolezen že od začetka, manj pa njeno drugo podobo demimondke; Traviata je pač uživala življenje na bolj svoboden način, rada je imela lepo družbo in številne oboževalce, pa pri vsem tem ni imel kakšne pravice sodbe ali obtožbe, ne nazadnje je vstopil v njeno življenje (pre)pozno. To zelo sprejemljivo branje libreta in partiture se zdi v veronski predstavi prepričljivo: človek nosi s sabo svojo zgodovino in je ne more ne izbrisati ne popravljati.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani