nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Wojtyla, ki je svoje papeštvo začel kot velik politik dvajsetega stoletja, je ob koncu poti prerasel v mit mladih, ki so daleč od vsake politike kot neusmiljenega boja za oblast in za bogastvo tega sveta, brez ideoloških predsodkov; nič izključujočega ni v njihovi pesmi, prav nič niso podobni križarjem z meči in oklepi.
Rim je veliko mesto in katoliška cerkev ni samo skupnost vernikov s pesmijo na ustih, ampak tudi velikanska organizacija z dvatisočletno tradicijo, zato je med njenimi vplivneži srečati tudi starokopitne godrnjače, ki jim ni po volji dan mladosti (malo jih menda spominja na podobne navade polpreteklega obdobja), ni jim všeč Wojtylova neverjetna karizma, zato nekateri tudi glasno očitajo, da so mladi ustvarili kult osebnosti. Sedé ob pločnikih sproščeno igrajo na kitare in pojejo, namesto da bi ponižno klečali in molili; vsakogar prijazno pozdravijo, nobenega pogleda izpod čela ni opaziti ali iskanja nasprotnikov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani