nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Čeprav je besedilo napisano v prvi osebi in vse temelji na dogodkih, velikih, »zgodovinskih«, in »majhnih«, zasebnih, ki jih pogosto pogojujejo prejšnji, in čeprav se po straneh sprehajajo osebnosti s prepoznavnimi imeni in priimki, Tišmovo delo s splošnostjo teme, ki jo obdeluje, in univerzalnostjo sporočila, ki ga izžareva, prerašča branje, ki bi ga lahko brez zadržkov uvrstili v avtobiografsko prozo.
Tišmovo besedilo, oblikovano »v enem kosu«, brez delitve na poglavja, brez umetniško organiziranega gradiva, počasi, nepretenciozno in nezadržno vleče bralca v središče drame. To je duhovno in siceršnje življenje človeka, ki se upira okolju, v katerem živi, ki kljub nepripadnosti okolici in uporu proti prevladujočim stereotipom kljubuje pritiskom, pritajen in zaverovan vase, prepričan, da se bo uresničil kot umetnik.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani