nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Na novem prizorišču se pripovedovalec pokaže kot rafinirani bonvivant, hkrati pa ga neutolažljivo daje skoraj modna melanholičnost, morda naveličanost, ki jo je pač treba zapolniti z dogajanjem, z brskanjem po spominu (v tej vlogi nastopa v pripovedi mitska zgodba o Židinji, ki jo med drugo vojno pokonča ljubimec, v isti ris sodijo napadi messerschmittov, ki razburkajo idilično življenje mirnega mesteca). Za zapolnjevanje časa seveda rabi tudi zdajšnjost, posvečanje drobnjarijam, razgrnjeno takó neobvezno kramljajoče in podkrepljeno z vsakršnim védenjem, da daje varljiv občutek, kako ni vse tako zelo usodno in zares, kot bi se morda lahko zdelo. Zdi se, da možakar brez preteklosti res veliko ali skoraj vse stavi na »zdaj«, na vse, kar se mu dogaja v prostovoljnem izgnanstvu iz monotone pravljice, najbolj pa - seveda - na žensko.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani