nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Poglavja v knjigi si ne sledijo, kot je teklo njegovo življenje, ampak po, ki naj bi bralce vseskozi držal v napetosti. Pripovedi o reševanjih v gorah, takih, ki so se končala srečno ali ko so bili reševalci samo pogrebci, si ne sledijo, ampak jih prekinjajo zgodbe o Pračkovih vandranjih po slovenskih in tujih gorah, o Pračkovem gorskem vodništvu, ko je imel na vrvi ali sicer drugače na skrbi »kliente«, kot vodniki imenujejo svoje stranke, prekinjajo jih dogodivščine s turnih smukov, s poti čez ledenike, ko so v gornike zijale mračne ledeniške razpoke, ali opisi gorá »kar tako«, saj je predvsem Julijske Alpe poznal skoraj do zadnjega kotička. V tem svetu je bil, ko je bilo vreme kot iz pravljice in ko so nebo parale strele, v poletnih vročinah in strupenem mrazu, spominja se večerov v varnih planinskih kočah in v zasilnih bivakih, gore pozna z najlepše strani, ko so se kopale v soncu, in z najpogubnejše, ko so z njih drveli morilski snežni plazovi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani