nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Drugo smer razvoja intertekstualnosti, ki se večinoma ni ozirala na ideološko-kritične implikacije, je zaznamovala posebna intertekstualnost oziroma citatnost. To so teoretiki - mednje sodijo: Jenny, ki je »prvi zarisal tloris ožje, literarni vedi prilagojene medbesedilnosti« (Intertekstualnost str.165); Gerarrd Genette, avtor Palimpsestov, najobsežnejše monografije o posebni medbesedilnosti; Lachmann, ki je v medbesedilnosti videla predvsem »dejavnik vzpostavljanja besedilnega smisla« (Intertekstualnost str. 181); Broich in, zaslužna predvsem za sistematizacijo medbesedilnosti; Dubravka s poskusom zgodovinske tipologije citatnosti in Holthuis s prizadevanjem, da bi občo medbesedilnost in citatnost integrirala v okviru tekstne znanosti - razvili v smislu »discipliniranja pojma« za namene literarne vede.
Rezultat kritičnega pregleda teorij citatnosti je avtorjevo spoznanje, da je vsem skupna ideja o interakcijskem vzpostavljanju smisla in zavračanje razumevanja
besedila kot neskončne verige označevanja (Intertekstualnost str. 206).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani