nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Čeprav uveljavljena tradicija pisanja knjižne ocene kot besedilne zvrsti zahteva metabesedilno naravnanost, to je spoznavno stališče, kakršnega spoznavajoči subjekt zavzame do svojega teksta - objekta, se pisanje o knjigah ne more udejanjiti drugače kot prek citiranja, povzemanja, evociranja in še kakšnega medbesedilnega postopka. Vse to pa ob dejstvu, da večina prispevkov v Književnih listih sodi na področje humanistike po svoje potrjuje tezo, avtorja obeh zgoraj omenjenih knjig, da »razmerje do obravnavanega besedila v humanistiki ni metabesedilno, ampak medbesedilno« (Vezi besedila, str.13)
Potemtakem ni zgolj literatura tista, ki se že od nekdaj »hrani z literaturo«, ampak je sleherno besedilo »mozaik citatov«, kot je dejala Kristeva, pri tem pa tekst razumela širše, kot označevalno prakso.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani