nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
je bil po smrti dolgo časa pozabljen, cenila sta ga sicer Mozart in Beethoven, ponovno pa ga je odkril šele Mendelssohn, in sicer kot dirigent Matejevega pasijona v Leipzigu 1829. Njegov opus je tako bogat in vsestranski, da more v njem sleherni ljubitelj resne glasbe, najbrž pa tudi oni, ki se šele začenja seznanjati z njo, najti kaj po svojem okusu, razpoloženju in dojemanju. Morda je napisal »preveč« in je kot celota še vedno skrivnosten, a vprašanje je, ali ni vse tisto, kar največkrat doživljamo na koncertnih odrih, danes najžlahtnejši dialog s preteklimi epohami, z luteransko in baročno kulturno Evropo; sinonim za orgelsko in cerkveno glasbo, za komorno in solistično, za klavirsko oziroma za čembalo, za violino in violončelo solo, za flavto in čembalo, za posvetne priložnosti ... je bil pravzaprav v nenehnem sporu s posvetnimi in cerkvenimi oblastmi, od katerih je bil nenehno odvisen.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani