nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Da pokažejo svojo popolno nadmoč, nekateri umetnike celo cenzurirajo, pri tem pa je seveda vedno dobro vprašati s starim latinskim rekom, kdo bo cenzuriral njih.
Ko so se kustosi med svojimi poduhovljenimi skrbmi za usodo Umetnosti, za njeno čistost in vzvišenost, primorani za nekaj časa spustiti na tla, kar na hitro odpravijo zanje neprijetne vsakdanjosti, kot na primer, kdo bo razstavljalcu, ki je v eksponate vložil svoj čas, umetniški trud in drage materiale, plačal vsaj razstavnino, kdo bo poskrbel za odkup, kdo mu bo povrnil stroške za fotografije, ki jih je kustos zahteval, da bodo ilustrirale njegove misli v katalogu, kdo bo popravil dela, ki so jih pri prevozu in postavitvi poškodovali, ne da bi kustos to opazil, kdo bo ob razstavi poskrbel za nekatere malenkosti, ki se zdijo pomembne samo kapricioznemu ustvarjalcu. Predvsem pa je umetniku lahko nerazumljivo, da v novi slovenski državi, ki je ne omejujejo več jugoslovanske povezave
pri uveljavljanju naših ustvarjalcev v tujini, kustosi številnih obiskov tujih kolegov in razstav tujih umetnikov pri nas in lastnih izletov v tujino ne izkoristijo tudi v korist našim avtorjem.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani