nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Poletje je čas, ko se raznovrstna in raznorodna kulturna ponudba tudi pri nas vse pogosteje seli iz tradicionalnih gledaliških in koncertnih dvoran, muzejskih in razstavnih na ulice in trge starih mestnih jeder, v atrije, vrtove in parke očarljivih podeželskih in mestnih palač, akustične ladje cerkva in dostojanstvene sobane graščin, na mostove in v opuščene tunele, ob bregove rek, jezer in morja, na manjše in večje splave in druga plovila ter kdaj celo v razkošni salon potniške ladje ali v reprezentančni prostor najbolj obiskane lepotice kraškega podzemlja. Že kolikor toliko pozorno sprotno spremljanje kulturnih kažipotov, poročil in ocen v naših množičnih občilih in spomin na minula poletja nas hitro pripeljeta do ugotovitve, da je poletnih prireditev bodisi z zvenečimi festivalskimi poimenovanji bodisi kar tako vsako leto več, da je vse več krajev in prostorov po vsej Sloveniji, kjer se dogajajo, in tudi organizatorjev, ki jih pripravljajo, in da je vse širša tudi
njihova programska paleta - od tudi kdaj komaj še kulturnega in menda množicam najbolj všečnega zabavništva do sicer redkejših najbolj izbranih umetniških dogodkov za vrhunske ljubitelje in poznavalce posameznih umetnosti, njihovih zvrsti in praks od blizu in daleč.
Čeravno se v počitniško »razpolovljenih« kulturnih uredništvih zaradi vsakoletne količinske rasti prireditev in dostikrat tudi čisto osnovne podatkovne neulovljivosti vsega tega poletnega kulturnega in umetniškega plimovanja kdaj v dvomu vprašamo, ali ga ni že preveč, pa nam lastna neposredna udeležba, žal, le na nekaterih od teh dogodkov dopoveduje nasprotno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani