nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Kritiško pisanje, se pravi poročanje in izražanje osebnega mnenja o določenem umetniškem delu, mi pomeni le nadgrajevanje splošne človekove potrebe po delitvi užitka, zadovoljstva, veselja, navdušenja ..., a tudi razočaranja, žalosti, popolne negotovosti - z drugim in drugimi. Kritika torej razumem kot posebej zavzetega in privrženega spremljevalca določene umetnosti oziroma umetniške zvrsti, ki se skuša z vsem svojim pridobljenim strokovnim znanjem in splošno razgledanostjo ter povsem osebno občutljivostjo in spremljevalsko izkušnjo vselej znova s kolikor mogoče naivno radovednostjo in brez predsodkov prepustiti čaru posamične umetniške stvaritve, se ji približati v kar največ izraznih sestavinah ter razkriti čim več njenih vsebinskih in oblikovnih posebnosti, tudi v razmerjih z dotlej znanim.
Kritik, kot ga pojmujem, lahko svobodno deluje le kot eden od dejavnih sopotnikov umetniškega ustvarjanja, ne more pa biti »podaljšana
roka« vede o umetnosti oziroma teorije, čeravno brez mnogih njenih spoznanj ne more.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani