nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Za dela, ki danes štejejo, je bistveno, da ne predstavljajo ničesar več, tudi ne omogočajo več kakega poduhovljenega vživetja, zelo malo so tudi likovna in estetska (lahko so celo proti-estetska), prav tako pa postaja vedno bolj irelevantna tudi nacionalna identiteta njihovih avtorjev. Za njihovo recepcijo se zahteva zvedavo opazovalko/uporabnico, ki razpolaga s solidnim (pred)znanjem na področju današnje (likovne) umetnosti, je pripravljena na rizični odnos z delom (tvega, da bo zavrnjena, da ne bo prišla do »konca«) in ima velik smisel za subtilne podatkovne identitete, za »nevidne« prostore, procese in interakcije. Decentralizacija postmodernega subjekta namreč sovpada z destabilizacijo današnjih objektov, ki to že več niso, temveč so mreže interakcij različnih področij.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani