nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Müllerjeva pesimistična interpretacija Sofoklejeve starogrške tragedije o Filoktetu, arhetipsko zgoščena na bojevniški trikot pragmatično manipulirajočega (Odiseja), njegovega naivno »nedolžnega« morilskega orodja (Neoptolema) in njegove nikakor nedolžne žrtve (Filokteta), je v Milerjevi ambientalni uprizoritvi, položeni na še sveže rane bližnje balkanske tragične izkušnje, dobila le še novo potrditev in prepričljivost. Protagonisti v blatnih in razpadajočih vojaških oblačilih ter s srhljivimi ekspresivnimi maskami na obrazih (kostumografijo je prispeval), ki prihajajo pred ozek avditorij iz zlovešče daljne in temne globine (preteklosti) in ki se nazadnje vanjo (s Filoktetovim truplom na ročnem vozičku) tudi vračajo, so predstavljeni kot do smrti izmučeno in notranje razjedeno (meseno) orodje ter obenem tudi kot žrtve nedoumljivega in neobvladljivega nihilističnega dogajanja zgodovine kot neskončnega niza novih in novih manifestacij človekovega (samo)nasilja, družbenega
(samo)razkroja in civilizacijskega (samo)uničenja. V razuzdanem brezumju sovraštva, perverznih manipulacij z živimi in mrtvimi ter uveljavljanja surove moči ni najti nikakršnih moralnih kriterijev več, ne smisla in ne upanja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani