nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Koncert, v katerem je imel osrednje mesto Puccini (ob dveh sodobnikih in Verdiju), je bil po eni strani bogat, po drugi pa se je približeval popevkarskemu večeru, bolj zaradi tenoristovih izvajalskih potez kakor zaradi programske razdrobljenosti v precejšnje število odlomkov (Puccinijevi, Leoncavallovi in Cileovi spevi so pač razmeroma kratki). Cura teži k scenskomuzikalnemu dialogu z orkestrom in k totalnemu stiku z občinstvom, koncertno statičnost želi preseči z avtomizansceno, s podajanjem odlomkov v raznih odrskih položajih (sedé na robu odra, klečé pred koncertno mojstrico...) - tudi na škodo akustične izenačenosti, z igro (pripomogla je k izjemni prepričljivosti Canieve arije iz Glumačev), a tudi z afektiranostjo, z zabavljaškim poigravanjem, ob dodatku z vsebinsko neumestnimi nagovori občinstva. Njegova umetniška zrelost in okus se zdita torej daleč od Domingovih; argentinski tenorist je kljub mladosti manj moderen umetnik.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani