nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Nebesno modrino je že spričo odmaknjenosti njenega nastanka treba brati z nekaj prizanesljivosti, predvsem pa vpeto v takratni (trideseta leta) zgodovinski, družbeni in moralni kontekst. Njen nosilni prvoosebni lik, dobro situirani meščan z jalovim zasebnim življenjem, ki se težko drži v okvirih »spodobnega vedenja«, je dokaj tipični »junak« svojega časa, vsaj gledano z današnjega stališča. Njegovo življenje je bolehno, otopelo, ves čas razmišlja o smrti, izziva usodo, zapada v norost, ker »preveč trpi« in v samouničevalnost spričo nesmiselnosti življenja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani