nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Občutje Lorenzove negotovosti se stopnjuje v vhodni dvorani muzeja v pritličju, kjer smo priče učinkovitemu projiciranemu televizijskemu prenosu prihajanja obiskovalcev v nov prostor (dokumentarnost sodobnega elektronskega medija) in spektakularnemu razcepljenju Lorenzove žene, Francesce, na več vse bolj neulovljivih podob (fiktivnost živega gledališča). Poslednji obračun s samim seboj, z dediščino staršev oziroma plemiškega rodu in civilizacije ter z in Hudičem v samem sebi, pa se zgodi v zgornji dvorani muzeja, na sredinski črti med dvema deloma avditorija, na poslednjem robu med življenjem in smrtjo, resničnostjo in videzom. Tudi tu si režiser učinkovito pomaga s projiciranimi video posnetki na okroglo prosojno opno nad središčnim dogajalnim prostorom ter s psihadeličnim ognjem Lorenzovega (samo)uničenja, ki se razširi po vseh stenah prizorišča.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani