nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Z zavistnostjo namreč iz drugega človeka napravimo lupino, da bi vanjo projicirali lastne travme. S tem človeka oropamo njegove prave osebnosti in enkratnosti ter sebi preprečimo, da bi bili z žrtvijo zavisti zmožni vzpostaviti kakršen koli človeški stik, ki bi upošteval človeško enkratnost in neponovljivost. Zavistnež iz obupa nad sabo in svojimi čustvi skuša živeti v drugih, podobno kot pes skuša živeti v svojem gospodarju; vendar je to življenje parazitizem, ker zavistnež podobo svoje žrtve v sebi povsem opustoši, ker jo potrebuje zgolj kot prostor za podoživljanje svojih občutkov, želja, problemov ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani