nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Ne športni novinarji ne kdorkoli drug od tistih, ki imajo takšne ali drugačne možnosti priglašanja k javni besedi, si niso mogli kaj, da se ne bi vsak zase, a kljub temu v zboru drli s tribun v spodbudo vrlim fantom. Navdušeni so bili nad Zahovičem in, toda v resnici je to ukanje veljalo domovini: šlo je v bistvu za drugo obliko pozivanja k ponosu in hvaležnosti, kakor je to storil premier sam, ali recimo tudi novi minister za šolstvo, ki je v podedovanem šolskem sistemu prej kakor vse drugo opazil ravno pomanjkanje zunanjih izrazov kurikularnega patriotizma.
Strah in trepet za »naše«, ki sem ju tudi sam doživljal med gledanjem tekem slovenske reprezentance na Evru 2000, nikakor nista v nasprotju z dejstvom, da sem sredi nacionalne evforije ‒ in predvsem trobezljanja o fantastični promociji Slovenije, ki da jo je enajsterica mimo vseh za to poklicanih institucij tako uspešno izvajala ‒ na trenutke dobesedno trpel.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani