nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
No, čisto zadnjo v vsakem primeru spet ne, marsikaj je odvisno od politične napetosti in tekmovalnosti: pred nekaj leti je ljubljanski župan zadržal objavo odloka o spremembah imen in ulic v mestni občini v Uradnem listu, svoje ravnanje pa je razložil z argumentacijo, da je odlok nezakonit, ker ga je mestnemu svetu predlagala v sprejetje komisija za poimenovanje naselij in ulic, ki ni nič drugega kot začasno delovno telo mestnega sveta in ki ji zakon o lokalni samoupravi in statut Mestne občine Ljubljana ne dajeta predlagateljske pravice. Mestni svet, lahko sklenemo, je torej pri odločanju o imenu te ali one ulice povsem suveren.
Pobudnik za poimenovanje ali preimenovanje kake ulice je - kot se je pokazalo v zadnjem desetletju - lahko marsikdo, na primer mestni svetnik, uspešna je lahko skupina državljanov, pa čeprav marsikdo v njej sploh ne živi v kraju, kaj šele v ulici, ki naj bi jo preimenovali, konec koncev se v igro za poimenovanje ali preimenovanje lahko spusti
tudi skupina stanovalcev posamezne ulice ali ceste, krajevna skupnost, društvo ali druga institucija, poimenovanje oziroma preimenovanje ulic se najpogosteje dogaja v imenu mestnega blagra, težave pa pogosto nastopijo še z izvedbo odlokov na terenu: ko je država pred petimi leti podržavila geodetsko upravo, je le-ta obdržala le nekatere pristojnosti, mednje pa se ni uvrstilo poimenovanje ali preimenovanje ulic.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani