nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Pesnica tako pravzaprav modernizira staro rimano štirivrstičnico. S tem, pa tudi z nerazraslo (predvsem glagolsko in pridevniško) metaforiko, ki je v Zlatem dežju že uravnotežena z diskurzivno govorico, a ostaja nabita s konotacijsko sugestijo, od daleč spominja na pesnika, ki je prvi v slovenski poeziji razvil vrhunsko simbolično sugestijo fragmenta, na. K temu vtisu prispeva, kot ena že Jenkovih bistvenih pesniških tem, v novi zbirki vsepovezujoča tema časa: časnost narave in človeka ter njune vzporednice, vse odvisne od te časnosti-krogotoka, ki lirskemu jazu posreduje ambivalentno podobo sveta in sebe; večno menjavo, večno vračanje (/ menja/ lice/ polnočne/ resnice:/ okrušek,/ krhelj,/ mlaj,/ krajec,/ ščip-/ in spet/ nazaj).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani