nova beseda iz Slovenije

DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:



Po podatkih programa Slovenščina na tujih univerzah v okviru Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik na ljubljanski Filozofski fakulteti z začetka letošnjega leta lektorati slovenskega jezika zdaj torej delujejo v Beogradu, Bernu,, Brnu, Bruslju, Budimpešti, Bukarešti, Celovcu, na, v Gradcu, Hamburgu, Krakovu, Lodžu, Londonu, Moskvi, Münchnu, Neaplju, Nottinghamu, Novem Sadu, Padovi, Parizu, Permu, Pragi, Regensburgu, Rimu, Skopju,, Tokiu,, Tübingenu, Varšavi, Vidmu, Würzburgu, seznam pa ni popoln, saj se je še kje mogoče učiti slovenščine občasno, vsekakor pa je tudi položaj slovenščine od mesta do mesta oziroma od univerze do univerze drugačen, ponekod je sistematizirana in je torej mogoč reden dodiplomski študij (to je seveda redkeje), drugje deluje pač zgolj lektorat. Na okrogli mizi prejšnji teden je predsednica komisije za slovenščino na tujih univerzah še omenila, da skrbijo za strokovno izpopolnjevanje lektorjev, jeseni bo najbrž začela z delom tudi katedra za slovenščino kot drugi/tuji jezik, ki bo kandidate za delo na tujih univerzah usposabljala za njihovo specifično delo, kar pa zadeva finančni položaj učiteljev na univerzah v tujini, je komisija predlagala ministrstvu za šolstvo in šport, da se uporabljajo standardi diplomiranih strokovnjakov, ki jih Slovenija zaposluje v tujih državah, na okrogli mizi pa smo slišali, da bo »pogajalsko stališče« lektorjev »enako plačilo za enako strokovnost«, torej da bi bil njihov zaslužek podoben zaslužku novinarjev dopisnikov ali konzularnih predstavnikov.

Upokojeni profesor, dolgoletni predstojnik stolice za slovenski jezik in književnost na univerzi La Sapienza v Rimu je Delovi kulturni redakciji pred časom poslal pojasnilo, v katerem poudarja, da je ustanovitev katedre za slovenski jezik in književnost v Rimu, njen položaj, pedagoško in znanstveno delo v preteklosti, danes in tudi v prihodnosti dosežek in zasluga, ne pa - kot je bilo večkrat slišati in videti v elektronskih medijih in brati v tukajšnjem tisku, tudi v majskem pogovoru, objavljenem v Delu - zasluga znanega profesorja Predraga Matvejevića, ki naj bi »slovensko stolico v Rimu rešil pred propadom«.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA