nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Slovenistična tradicija na skopski univerzi je stara štiri desetletja: zdaj pritegne od 50 do 60 študentov, ki se dva semestra posvečajo jeziku, dva pa književnosti.
Po podatkih programa Slovenščina na tujih univerzah v okviru Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik na ljubljanski Filozofski fakulteti z začetka letošnjega leta lektorati slovenskega jezika zdaj torej delujejo v Beogradu, Bernu,, Brnu, Bruslju, Budimpešti, Bukarešti, Celovcu, na, v Gradcu, Hamburgu, Krakovu, Lodžu, Londonu, Moskvi, Münchnu, Neaplju, Nottinghamu, Novem Sadu, Padovi, Parizu, Permu, Pragi, Regensburgu, Rimu, Skopju,, Tokiu,, Tübingenu, Varšavi, Vidmu, Würzburgu, seznam pa ni popoln, saj se je še kje mogoče učiti slovenščine občasno, vsekakor pa je tudi položaj slovenščine od mesta do mesta oziroma od univerze do univerze drugačen, ponekod je sistematizirana in je torej mogoč reden dodiplomski študij (to je seveda redkeje), drugje deluje pač zgolj lektorat. Na okrogli mizi prejšnji teden je
predsednica komisije za slovenščino na tujih univerzah še omenila, da skrbijo za strokovno izpopolnjevanje lektorjev, jeseni bo najbrž začela z delom tudi katedra za slovenščino kot drugi/tuji jezik, ki bo kandidate za delo na tujih univerzah usposabljala za njihovo specifično delo, kar pa zadeva finančni položaj učiteljev na univerzah v tujini, je komisija predlagala ministrstvu za šolstvo in šport, da se uporabljajo standardi diplomiranih strokovnjakov, ki jih Slovenija zaposluje v tujih državah, na okrogli mizi pa smo slišali, da bo »pogajalsko stališče« lektorjev »enako plačilo za enako strokovnost«, torej da bi bil njihov zaslužek podoben zaslužku novinarjev dopisnikov ali konzularnih predstavnikov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani