nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Luksemburg, ki je uniji predsedoval v drugi polovici leta 1997, se je lotil Sizifovega opravila usklajevanja stališč o Agendi 2000, v kateri je bruseljska komisija začrtala reformo kmetijske in strukturne politike unije, okrepitev predpristopne strategije za kandidatke, priložila pa je tudi podrobno študijo posledic širitve skupnosti. Toda veliko vojvodstvo se je v anale unije, in to drugič po letu 1966, ko je po sklenitvi »luksemburškega kompromisa« (ta je omogočil vsaki članici, da s sklicevanjem na »življenjski interes« prepreči sleherno odločitev ministrskega sveta, ki ji ne ustreza) znova zasedla iz protesta izpraznjeni sedež v ministrskem svetu, vpisalo predvsem zaradi sklepa, s katerim so najvišji državniki decembra 1997 sprožili doslej najširši proces širitve skupnosti, pri čemer so kandidatke na temelju »mnenj« bruseljske komisije razdelili v dve skupini, kar je sprožilo evforijo šestih izbrank za pristopna pogajanja, med katerimi je bila tudi Slovenija, črne misli pa so
oblile pet manj perspektivnih držav, ki so jih odrinili v čakalnico. Najbolj gnevno je na odločitve luksemburškega vrha reagirala Turčija, ki so jo izključili iz širitvenega procesa, zato je pri priči pretrgala vsakršno sodelovanje z unijo, četudi so jezo Ankare poskušali potolažiti z ustanovitvijo »evropske konference«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani