nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Ta prevelika, pogoltna in vsepožirajoča, fatalna in uničujoča skrb pa je v nasprotju z brezbrižnostjo okolice, zatohlostjo in odljudnostjo slovenske prestolnice, ki jo pripovedovalec doživlja kot mrakobno in depresivno mesto, v katerem je nemogoče navezati prave stike in ki je prežeto z »diskretnim šarmom provincializma«, s familiarno zaprtostjo in samoumevnostjo ter težkim srednjeevropskim duhom.
Roman je nabit z brezstrastnostjo in celo melanholijo; to poganja tudi zavest, da bi bilo mogoče kaj spremeniti, da bi bilo mogoče preprečiti Lejino venenje in sušenje. Ta mariasovska brezstrastnost je posledica karakterizacije; pripovedovalčeve homoseksualne avanture, pa tudi prijateljstvo z so prežeti z otožno, pasivno samoumevnostjo, z nedejavnostjo, zgodijo se bolj zato, ker dvema za hip uspe prekiniti prevladujoče medčloveške nesporazume in bolj naključno kot ne odkriti telo in kožo kot zadnjo obliko občevanja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani