nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
S spomini na srečanja in pripovedovalca v Španiji, kjer se njej odprejo možnosti za veliko operno kariero, vendar se namesto slave v svetu vrne domov - ali ni po nečem podobnem hrepenela lepa v blišču in kinču španskega dvora? - in kasneje smo priče postopnemu Lejinemu usihanju. Zanj je kriva predvsem njena skoraj suicidalna zablokiranost, nesposobnost, da bi se vzpostavila kot subjekt, se uprla materi in vlogi, ki si jo je ta, zapuščena v zakonu in zato še bolj navezana in posesivna, v skladu s pričakovanji in tihim privoljenjem okolice oprtala, zato je netolerantna, tiho in trmasto totalitarna pri določanju hčerinega početja. Ta prevelika, pogoltna in vsepožirajoča, fatalna in uničujoča skrb pa je v nasprotju z brezbrižnostjo okolice, zatohlostjo in odljudnostjo slovenske prestolnice, ki jo pripovedovalec doživlja kot mrakobno in depresivno mesto, v katerem je nemogoče navezati prave stike in ki je prežeto z »diskretnim šarmom provincializma«, s familiarno zaprtostjo in
samoumevnostjo ter težkim srednjeevropskim duhom.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani