nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Z nepozornostjo, neobčutljivostjo in nedejavnostjo pa si človek onemogoči življenje v tistih - zlasti socialnih - dimenzijah, v katerih ljudje zaradi svoje »programirane socialne narave« lahko dobimo najpomembnejše izpolnitve za razmeroma bogat, doživet in zadovoljen življenjski občutek.
Ta razmislek je morda koristen za prehod na greh požrešnosti in greh pohote - oba smrtna greha je zapisal že menih Evagrius in ju je v nespremenjeni obliki povzel papež Veliki. Oba greha pri omenjenih avtorjih nista štela med najhujše smrtne grehe - med drugim tudi zato, ker je »grešnik« v enem in drugem primeru predvsem nebogljena, zasvojena žrtev, ki si pač ne zna pomagati iz svojega ritualnega obnašanja, ki mu vedno bolj zajeda v osebnost in zapira pot do življenjskih izpolnitev.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani