nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Marsikdo se na primer zaradi pestovanja kakšne temeljne življenjske frustracije jezno nasrši na vsakogar, ki je videti sproščen in vesel in zadovoljen - in jasno je, da večno zožen, ogrožen, jezen pogled jeznoritežu odvzame velik del osebnostne širine in življenjskih odločitev, ki bi jih brez jeze sicer zmogel in v njih našel sebe in svoje veselje. Enako tudi človek, ki se v življenju sili v glavnem delati le stvari, ki ga ne veselijo in v njih ne vidi svoje izbire - posledična lenoba (ki je lahko tudi v obliki ozkega, ritualnega deloholizma) ga privede v kronično nesrečnost, apatičnost, nepozornost do soljudi, depresivnost. Z nepozornostjo, neobčutljivostjo in nedejavnostjo pa si človek onemogoči življenje v tistih - zlasti socialnih - dimenzijah, v katerih ljudje zaradi svoje »programirane socialne narave« lahko dobimo najpomembnejše izpolnitve za razmeroma bogat, doživet in zadovoljen življenjski občutek.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani