nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Toda, in tu vstopi v filozofijo judovsko-krščansko izročilo, vzljubiti je mogoče samo osebo. V tem precepu, torej precepu med brezosebno modrostjo in osebo, je obtičala Platonova filozofija: kako naj brez popredmetenja ljubim v konkretnem človeku to, kar naju združuje v eno, to, po čemer sva eno, na primer idejo človeka, ali pa krepost, najino krepostno življenje, idejo kreposti, Dobro, Idejo. Platon tu zdrsne v popredmetenje, v katerem najin odnos ni več pomemben za odkritje ali uresničitev skupne ideje, ampak se razkrivanje godi na račun drugega in naposled tudi mene samega. Nekaj izluščim iz tebe, kar je vrednejše od tebe, in tebe zavržem, pri čemer najin svet postane svet luščin, odpadkov in žlindre, univerzalne ideje pa se kot hlapi izgubljajo v višinah.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani