nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Puškinove Zapiske, ironično posvečene njegovi ženi, lahko beremo kot nekakšen Ecce homo, kot intimno in brezsramno razgaljanje impulzivnega, vročično živečega in ustvarjajočega umetnika in človeka, čigar hrepenenja in želje »so tako zahtevne, da jim resničnost ne more ustreči« in ki želi vsako stvar prignati do samega konca. Puškinu ni bila tuja bližina prepadov - tako v dobesednem kot v prenesenem pomenu besede - kamor pa ga naj ne bi vleklo zaradi želje po smrti, marveč zaradi popolne pozabe le-te. Končno ga je v enega od njih le potegnilo in morda si je tega, kot piše, v resnici vsaj malo želel tudi sam.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani