nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
»Moja velikodušnost in odpuščanje sta slajša kot uboj po pravilih,« je zapisal, vendar, »če bi me krogla zadela, sem prepričan, da bi v meni znova izbruhnila mržnja in z zadnjimi močmi bi pomeril in ustrelil v sovražnika«. Usodni dvoboj se je odvijal natančno po tem scenariju; nasprotnik je streljal prvi in Puškina smrtno zadel, ta je zbral še zadnje moči in ustrelil nazaj, sicer zadel, a krogla je obtičala v kovinskem gumbu nasprotnikove uniforme.
Puškinove Zapiske, ironično posvečene njegovi ženi, lahko beremo kot nekakšen Ecce homo, kot intimno in brezsramno razgaljanje impulzivnega, vročično živečega in ustvarjajočega umetnika in človeka, čigar hrepenenja in želje »so tako zahtevne, da jim resničnost ne more ustreči« in ki želi vsako stvar prignati do samega konca.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani