nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:
Prvo je veljalo do konca petdesetih, vsaj v smislu celovečercev, ki so začeli postopoma nastajati, drugo do konca šestdesetih, z nastopom prvih mojstrov, in tretje pravzaprav nikoli, vsaj kar se tiče najboljšega oziroma tistega, kar je doseglo evropski kontinent.
Razvoj afriškega filma je v zadnjih tridesetih letih lepo viden: od začetkov, ko so levičarski idealisti, leta 1963 združeni v Panafriško federacijo režiserjev, film dojemali zgolj kot politično gibanje, prek vzpostavitve »odklonilnega kina« (cinema of refusal), v katerem so zavračali tako žanr, junaka kot psihološko ter individualno enoto in celo Roucheve »etnološke« filme, ki so v tistem času revolucionalizirali klasični dokumentarec, pa do Membetyjevih surrealističnih, že kar avantgardnih projektov, je minilo manj kot petnajst let.
Filmi iz afriških držav so morda produkcijsko revni, a to niti ni pomembno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani